Konvencionalna osebna vozila uporabljajo standardne pnevmatike v obliki letnih ali zimskih pnevmatik ter celoletne pnevmatike. Tudi transportna vozila, minibusi in avtodomi zahtevajo posebne pnevmatike, tako imenovane pnevmatike z oznako C in CP. Kratice pomenijo Cargo (pnevmatika za lahka tovorna vozila) in Camping (pnevamatika za avtodome). Druge vrste vozil, ki zahtevajo posebne pnevmatike, so terenska vozila in športni terenci (SUV). S pogonom 4x4 so ta vozila bolj ali manj primerna za vožnjo po terenu. Glede na sestavo imajo avtomobilske pnevmatike kratice AT, MT, HT ali ST.
Vsakdo, ki je kdaj s svojim vozilom obtičal v blatu ali pesku, ve, da standardne pnevmatike niso primerne za takšne situacije. Njihov profil je zasnovan za vožnjo po asfaltiranih cestah in je zato preveč gladek, da bi zagotovil oprijem na mehkih površinah. Terenska vozila s štirikolesnim pogonom imajo zato posebne vrste pnevmatik z grobozrnatim profilom, tako imenovane terenske pnevmatike ali avtomobilske pnevmatike za vozila 4x4. Ta dva izraza sta sopomenki za terenske pnevmatike.
Široki in globoki žlebovi ustvarjajo grobe bloke profila, ki pnevmatikam dajejo poseben videz. Predvsem pa zagotavljajo oprijem tudi na peščenih, blatnih in kamnitih površinah. K temu pripomore tudi posebna, mehkejša gumijasta zmes. Ker pa imajo terenska vozila in športni terenci težjo konstrukcijo kot običajna osebna vozila in so njihova kolesa med vožnjo po brezpotjih posebej obremenjena, imajo terenske pnevmatike tudi izjemno stabilno karkaso. Bočnice terenskih pnevmatik so prav tako ojačane. Nudijo visoko odpornost proti predrtju na mehkih površinah. Pnevmatike za vozila 4x4 so zaradi svoje posebne zasnove kos tudi zahtevnim podlagam.
Pri terenskih pnevmatikah obstajajo razlike glede na cestno in terensko primernost. Načeloma so pnevmatike za vozila 4x4 primerne tudi za vožnjo po asfaltiranih cestah, pod pogojem, da imajo odobritev v skladu s predpisi o izdaji dovoljenj v cestnem prometu. To velja za večino terenskih pnevmatik na trgu. V kolikšni meri imajo terenske pnevmatike posebne zmogljivosti, je odvisno od posamezne različice.
Te kratice pomenijo "street terrain" in "highway terrain". Gre torej za avtomobilske pnevmatike z zmernim profilom in za vožnjo po večinoma utrjenem terenu. Tukaj je njihova zmogljivost v veliki meri primerljiva z zmogljivostjo standardnih letnih pnevmatik. Kljub temu pnevmatike ST in HT ponujajo dobre vozne lastnosti tudi na neutrjenih poteh. Primerne so tako za peščene poti s kotanjami tudi za utrjene gozdne in poljske poti. Razmerje med cestno in terensko primernostjo profilov ST in HT je približno 90 : 10. Zlasti športni terenci so običajno standardno opremljena s to vrsto pnevmatik.
Naslednjo stopnjo terenskih lastnosti dosegajo pnevmatike AT ("all terrain"), torej modeli za vse vrste terenov. Enako primerne so tako za cesto kot tudi teren. Razmerje področij uporabe je torej uravnoteženo na 50 : 50. Te terenske pnevmatike so idealna oprema za terensko vozilo, ki se pogosto uporablja v mestnem prometu ali na avtocestah, prav tako pogosto pa na lahkem ali srednje zahtevnem terenu. Stična površina s podlago je pri pnevmatikah za vse terene bistveno manjša kot pri standardnih cestnih pnevmatikah. To se opazi pri vožnji po asfaltu, saj imajo slabši oprijem.
Za terenska vozila, ki se redno vozijo po brezpotjih, so prava izbira klasične terenske pnevmatike s profilom MT ("Mud Terrain"), tako imenovane pnevmatike za blatni teren. Pri pnevmatikah za blatni teren (MT) gre za izrazit teren z brozgo, globokimi lužami, peščenimi sipinami ali grobimi skalami. Pri tovrstnih pnevmatikah je razmerje med cestno in terensko primernostjo 20 : 80. Izjemno grobe pnevmatike nudijo le majhne stične površine s cestiščem in imajo zato znatno zmanjšan oprijem. Vozniki bi morali to lastnost upoštevajo pri vožnji po asfaltu.
Terenske pnevmatike kažejo slabosti, zlasti na mokrih cestah. To je po eni strani posledica zmanjšanega stika s cestiščem, po drugi strani pa oblikovanje profila. Profil na cestnih pnevmatikah odvaja deževnico. Terenske pnevmatike z grobim profilom to nalogo slabše opravljajo. Zato prihaja pri terenskih pnevmatikah do vodnega klina (akvaplaninga). Prav tako se občutno podaljša zavorna pot na mokrih cestah, a tudi na suhih cestah traja dlje, da se vozilo ustavi. Na splošno so lastnosti glede oprijema na cesti, oprijema in vožnje v ovinkih bistveno slabše od cestnih pnevmatik.
Kdor svoje športno terensko vozilo ali terensko vozilo opermi s pnevmatikami z oznako AT ali celo MT, se mora sprijazniti tudi z večjim kotalnim hrupom in večjo porabo goriva. Poleg tega se terenske pnevmatike zaradi svoje mehke gumijaste zmesi pri vožnji po asfaltnih cestah hitreje obrabijo.
Prevladuje mnenje, da terenska vozila in športni terenci ne potrebujejo zimskih gum, saj imajo njihove terenske gume dobre vozne lastnosti tudi na snegu, ledu in snežni brozgi. Vendar to ne drži. Terenske pnevmatike so na voljo tudi kot posebne zimske gume in so zato predpisane. Če so bile proizvedene po letu 2018, morajo imeti znak Alpine. Starejše pnevmatike morajo imeti oznako M+S.
Kar velja za mokre ceste, še toliko bolj velja za sneg in led. Letne pnevmatike za teren nimajo lamel za optimalen oprijem na gladkih površinah. Ni kanalov in žlebov za odvajanje dežja in povečanje oprijema. Posebne zimske pnevmatike za terenska vozila imajo poleg terenskega profila tudi te lamele.
Širina dovoljenih pnevmatik je odvisna od homologacije za posamezen model vozila. Informacije o običajnih dimezijah pnevmatik so navedene v Potrdilu o registraciji, 1. del. Poleg tega so za večino vozil dovoljene tudi druge dimenzije. Informacije o tem nudijo trgovci s pnevmatikami in organizacije za testiranje.
Splošne formule za širino pnevmatik za terensko vožnjo ni. Načeloma so širše pnevmatike bolje obnašajo na peščenih podlagah, ožja kolesa pa nudijo boljše vozne lastnosti v blatu, snegu in mokrem.
Popolna vrsta pnevmatike je odvisna od prednostne uporabe vozila. Obrnite se na najbližjega prodajalca pnevmatik in poiščite ustrezne pnevmatike.